Bodimo si na jasnem: pri večini spletnih predstavitev danes ne gre za umetnost, temveč za posel, ki temelji na precej zahtevni računalniški in komunikacijski podstati. Pa tudi za umetnost nasploh velja, da se v poindustrijski družbi čedalje bolj komercializira. Danes se slovenski splet lahko oblikovno in tehnološko dokaj enakopravno kosa z medomrežjem v zahodnoevropskih državah in celo v ZDA. Poleg elitne skupine izjemno dragih in zmogljivih spletnih in informacijskih rešitev, s katerimi, seveda, Slovenci ne moremo tekmovati, moramo namreč upoštevati še vse tiste tuje rešitve, ki niso vredne niti mišje kritike. Če upoštevamo povprečno stanje spletnega razvoja in oblikovanja, Slovenci torej ne zaostajamo prav dosti niti za ZDA. Javno sporočanje misli o dosežkih drugih v slovenskem spletu je, tako kot na Zahodu, popolnoma zakonito, in pogosto tudi legitimno. Več težav je z vprašanjem o etičnosti pisanja, pri katerem avtor sodi med neposredne soudeležence velikega posla na določenem interesnem področju, obenem pa to področje tudi javno ocenjuje. Na to vprašanje si mora odgovoriti vsak pisec, pa tudi bralec, sam.
Spodaj, kjer bo kupovala večina uporabnikov, revolucije ne bo, razen že omenjenih novih rešitev pri vpisu znakov ali oddajanju zvokov. Morda vas bo privabila možnost, da s premikanjem telefona ponazarjate gibe miške in tako brskate po izbirnikih, lahko da se boste navdušili nad vse kakovostnejšimi fotoaparati, ki bodo v mobilnikih nasploh kmalu popolnoma nadomestili aparate za manj zahtevne. Tu smo pričakovali, da se bo svet več milijonov pik ločljivosti razširil tudi v Evropo, a smo pet milijonov pik občudovali le v Samsungovem azijskemu trgu namenjenem modelu, taisti izdelovalec pa se je pohvalil s povsem uporabnimi 3,2 milijona pikami s trikratnim optičnim povečevanjem, a je tudi to novost (za zdaj) namenil le Azijcem.
