Ko so pred časom na enem od dokumentarnih televizijskih kanalov predstavljali najbolj umazane poklice na svetu, je bil med njimi tudi poklic čistilca lovilca maščob. Voditelj oddaje, ki se je v namen predstavitve najbolj umazanih poklicev vedno v posameznem poklicu tudi preizkusil, je bil popolnoma zgrožen in je le stežka ohranjal miren želodec – njegova naloga je bila namreč čiščenje lovilca maščob v restavraciji z »grill« ponudbo. Stare, odpadne, smrdeče maščobe je bilo res toliko, da smo gledalci z njim precej sočustvovali. Čiščenje lovilca maščob pa seveda ni le nekaj, kar se dogaja na televiziji, temveč tudi v realnosti. Lovilce maščob potrebujejo vse večje kuhinje, na primer v gostilnah, bolnišnicah, šolah in podobno, saj so maščobe in olja nevarni odpadki, ki jih ne moremo enostavno spustiti v okolje oziroma odplakniti skupaj z vodo. Maščobe in olja organskega izvora so okoljski »strupi«, zaradi česar je treba odpadne vode vselej speljati preko lovilca maščob – tako zaščitimo ne samo vodotoke, temveč tudi kanalizacijske cevi.
Izločanje maščob v lovilcu temelji na težnostnem principu, saj maščoba na vodi plava, torej je ni težko uloviti – težki in grobi delci pa se istočasno posedajo na dno.
Lovilce maščobe lahko montiramo tako, da so samostoječi v prostoru, ali pa jih vkopljemo v zemljo.
Lovilce maščob je treba redno pregledovati, saj je nujno iz njih odstranjevati mulj oziroma trdne delce, ki so potonili, prav tako pa je treba redno opazovati debelino sloja zadrževanih maščob in maščobe po potrebi odstranjevati. Vsak lovilec maščob mora sicer imeti obratovalni dnevnik, kjer so zabeležena vsa vzdrževalna in druga dela, prav tako pa je poleg rednega odstranjevanja maščob na vsakih pet let potrebno lovilec povsem izprazniti, ga očistiti in se prepričati o njegovi vodotesnosti, tesnil in drugih delov.
