Med najbolj poznano dopolnilno zavarovanje, sodi nezgodno zavarovanje. Na voljo je več vrst zavarovanj, med najbolj osnovnimi sta kritje v primeru nezgodne smrti ter trajne invalidnosti. Nekateri so mnenja da je prvo kritje že skoraj nesmiselno, ker se tovrstno kritje bolj smiselno uredi preko življenjskih zavarovanj, ki krijejo širši segment smrti.
Dopolnilno zavarovanje, ki ga tudi dobro poznamo je dnevno nadomestilo in nadomestilo za bolnišnični dan. Glede nadomestila za bolnišnični dan se vedno bolj in bolj sliši mnenje da je že skoraj nepotrebno.
Dopolnilno zavarovanje za dnevno nadomestilo je po mnenju mnogih najdražja stvar zavarovanja, ker naj bi pri zavarovalnicah predstavljal velik del negativnega dela škodnih stroškov. Vsem ki se za dnevno nadomestilo odločajo, priporočamo da pred odločitvijo poizvedo o pogojih, višini premije ipd. Za posameznika, ki je na primer od dela odsoten oziroma nezmožen za delo mesec dni je primerna višina nadomestila tista, ki pokrije neto izpad dohodka. Za lažjo razlago lahko vzamemo primer iz spleta, ki pravi da če je plača posameznika 1000 €, bolniško nadomestilo pa znaša 800 €. V tem primeru je potrebno v 30 dneh pokriti 200€, zato lahko izračunamo, da je najvišje primerno dnevno nadomestilo 7 €. Poleg tega je zanimiv izračun (upoštevajoč najnižjo premijo pri individualnih nezgodnih zavarovanjih na trgu), ki pove, da se dnevno nadomestilo splača v primeru, da je posameznik vsaj vsakih 14 mesecev 10 dni odsoten z dela. V nasprotnem primeru seštevek premij, plačanih v teh 14 mesecih, preseže izplačilo zavarovalnice.
Dopolnilno zavarovanje pa se v zadnjem času širi tudi na možnost nezgodne rente. Zavarovalnice ponujajo različne odstotne rente. Običajno ponujajo rente zaradi nezgode in posledično med 50% in 100% invalidnostjo. Izplačilo je v obliki mesečne rente oziroma mesečnega izplačila. Po večini zavarovalnice izplačujejo rente doživljenjsko, vendar imajo posamezne zavarovalnice to omejeno na največ 20 – 25 let. Prav tako pa se vedno bolj pojavlja dopolnilno zavarovanje, v katera se vključuje različne oblike za primer kritičnih bolezni, kamor sodijo bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja, težke poškodbe in bolezni (slepota, paraliza), bolezni s trajnimi posledicami (npr. presaditev glavnih organov, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen).
