Kaj so ti cikli? Ljudje največkrat sploh ne vedo zanje. Pa vendar so o njih izvedli številne raziskave in najznamenitejše vsekakor pripadajo švedskemu znanstveniku Areju Waerlandu in T. C. Fryju z Ameriškega kolidža za zdravstvene znanosti; pomembni so zapisi o bioloških urah psihologinje Gay Gaer-Luce, pa še številne druge raziskave in študije znanstvenikov o ritmičnih štiriindvajseturnih ciklih. Podatki iz teh virov so podlaga za našo domnevo, da je človekova sposobnost predelave hrane povezana z učinkovitim delovanjem treh rednih dnevnih ciklov. Ti cikli temeljijo na razmeroma očitnem telesnem delovanju. Naj razložim najpreprosteje: vsak dan vnašamo hrano v telo (prisvajanje), nekaj je vsrkamo in izkoristimo (asimilacija) ter se rešimo tistega, česar ne potrebujemo (izločanje). Čeprav vse te funkcije deloma potekajo ves čas, je sleherna najintenzivnejša v določenih urah dneva.
od 12. ure do 20 ure — PRISVAJANJE (uživanje hrane in prebava)
od 20. ure do 4. ure —ASIMILACIJA (vsrkanje in uporaba)
od 4. ure do 12. ure — IZLOČANJE (odpadnih snovi in ostankov hrane)
Good Food (Photo credit: Wikipedia)
Telesne cikle bomo očitno prepoznali, če si bomo ogledali delovanje svojega telesa. Hrano seveda uživamo (si jo prisvajamo), ko smo budni, in če ne jemo, postajamo sčasoma vedno bolj lačni. Med spanjem, ko naše telo ne počne nič napornejšega, asimilira, kar si je prisvojilo podnevi. Ko se zjutraj zbudimo, imamo tako imenovani “jutranji zadah”, mogoče tudi obložen jezik, saj je naše telo sredi procesa izločanja tistega, česar ni uporabilo – odpadnih snovi. Ste kdaj opazili, kaj se zgodi, če jeste pozno zvečer? Kako se počutite naslednje jutro? Ko se prebudite, ste kot omamljeni. Cikel asimilacije, ki steče, brž ko hrana zapusti želodec, je bil oviran. V fiziološkem pogledu si naše telo želi jesti zgodaj zvečer, tako da minejo najmanj tri ure, preden ležemo k počitku, čas, ki ga hrana potrebuje, da zapusti
