Če smo v prejšnjem sestavku omenjali splošen pogled na opremljanje otroške sobe, se v nadaljevanju lotevamo konkretnih napotkov o tem na kaj se splača biti pozoren kadar prenavljamo otroško sobo.
Omare in oslato pohištvo, ki ga pri manjših otrocih namenjamo garderobi, brisačam, plenicam, pregrinjalom in podobnemu, lahko pri starejših otrocih uporabimo tudi v prihodnje. Pri tem bodimo pozorni, da že ob nabavi dobimo pohištvo, kateremu je v kasnejših časih enostavno mogoče prenoviti recimo vratne fronte (na primer s sodobnimi in trendovskimi fototapetami), notranjost pa tako ali tako lahko funkcionalno popolnoma preuredimo, saj nam večina teh elementov omogoča, da v njih police, predale, obešalne palice in podobno prestavljamo kot nam je volja. Nekatero pohištvo tega sicer ne omogoča, zato je zelo dobro, če se o možnosti prestavljanja notranjosti pohištva prepričamo še pred samo nabavo osnovnega pohištva.
Najbolje nam lahko pri tem pride prav pohištvo, ki smo ga prvotno uporabili za previjalno mizo ali odlaganje igrač. Vsega tega namreč v kasnejši fazi ne potrebujemo in nam torej lahko brez nakupa novega pohištva prihrani prostor, stroške ter uporabnost. Komodo lahko uporabimo za knjige in zvezke kjer lahko vse šolske potrebščine odlično zložimo po razredih, saj so komode praviloma sestavljene iz več različnih predalov. Dobro je, da ne pozabimo tudi na to, da so mehanizmi odpiranja predalov v komodah takšni na katere smo pri majhnih otrocih bili še posebej pozorni. Zdaj, ko so naši otroci odrasli, lahko te mehanizme brez skrbi uporabljamo naprej.
Včasih nam pohištvo in zunanji izgled pohištva, ki je namenjen za otroške sobe omogoča, da celotno pohištvo v celoti prebarvamo v barve, ki jih želi imeti najstnik. Morda ne bi bilo slabo, če slednje predamo kar najstniku, da preuredi sam. Zagotovo bo v prostor, seveda skladno z barvami sten in drugih materialov ter dodatkov v sobi, poiskal trende, ki ustrezajo tako njemu kot morebitno obiskovalcem s katerimi se bo v svoji sobi tudi družil, učil in igral.
Ena najpogostejših napak, ki jo počnemo starši v otroških sobah je ta, da te prostore naredimo dobesedno nenaravne tako iz vidika varnosti (pretirana uporaba oblazinjenih kosov pohištva) kot tudi estetike. Vsiljujemo svoje stilske ambicije namesto, da bi se pri tem vsaj posvetovali z otrokom kot uporabnikom prostora.
