Migrena je močan glavobol, ki ga običajno čutimo kot srbečo ali pulzirajočo bolečino na eni strani glave in lahko traja do 72 ur. Z glavobolom se poleg lahko pojavijo slabost, bruhanje ali občutljivost na svetlobo in zvok.
Zdravila lahko pomagajo lajšati bolečino in druge simptome ter celo preprečiti nekatere migrene. Pomagajo lahko tudi strategije spoprijemanja z migreno in seveda spremembe življenjskega sloga.
Kazalo vsebine:
Splošne informacije
Migrene so vrsta ponavljajočega se glavobola. Lahko so tako hude, da bolečina onemogoča in zmanjšuje kakovost življenja prizadetih ljudi.
Migrena je eno najpogostejših zdravstvenih stanj po vsem svetu, ki prizadene približno 15% ljudi.
Za migreno je značilen močan glavobol
Migrenski glavoboli se ponavadi najprej pojavijo v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi. Pojavijo se lahko redko ali večkrat na mesec – pogostost se to razlikuje od osebe do osebe. Ti napadi dosežejo vrhunec nekje v 30-ih letih in v poznejši dobi postanejo manj pogoste in tudi manj hude.
Ženske imajo trikrat večjo verjetnost, da dobijo migrenski glavobol kot moški. Migreno podeduješ od svojih staršev.
Vzroki za nastanek
Natančen mehanizem, po katerem se pojavljajo migrene, ni znan. Trenutna teorija se glasi, da gre za motnjo živcev in krvnih žil v možganih.
Migrenske napade lahko sprožijo prehranski, hormonski, čustveni, fizični in okoljski dejavniki:
Določeni senzorični dražljaji, kot so glasni zvoki, svetle luči, močni vonji ali parfumi, kajenje in izpostavljenost rabljenemu dimu
Nenadna intenzivna vadba ali drugi fizični napori, vključno s spolno aktivnostjo
Stres in tesnoba v službi ali doma
Spremembe v vzorcih spanja (premalo spanja)
Pitje alkohola
Določena hrana, vključno s čokolado, staranimi kakovostnimi siri, slano hrano, fermentirano hrano in mesom, ki vsebuje nitrate (npr. slanina, hrenovke, salame)
Spremembe ravni hormonov med menstrualnim ciklom ali z uporabo peroralne kotracepcije
Spremembe v okolju, npr. sprememba vremena ali tlaka
Znaki in simptomi
Glavni simptom migrene je ponavadi glavobol, ki se poslabša z gibanjem in preprečuje človeku izvajanje običajnih dejavnosti.
Migrenski napad lahko napreduje skozi štiri faze, katerih znaki in simptomi se lahko prekrivajo:
Zgodnji znaki: subtilne spremembe en ali dva dni pred pojavom migrene, ki kažejo, da bo lahko prišlo do migrene, vključno z zaprtjem, zehanjem, spremembami razpoloženja, hrepenenjem po hrani in togostjo vratu.
Avra: Nekateri ljudje občutijo avro pred ali med glavobolom. Simptomi avre, ki se razvijejo v petih minutah in trajajo do ene ure, lahko vključujejo: Motnje vida, kot so utripi svetlobe, cik-cak vzorci ali slepe pege, otrplost ali mravljinčenje na eni strani obraza ali v roki ali nogi, občutek omotičnosti ali neravnovesja.
Glavobol: Ta faza lahko traja od 2 do 72 ur in je opredeljena z zmernim do hudim glavobolom, ki srbi ali pulzira običajno na le eni strani glave. Oseba je lahko tudi bolj občutljiva na svetlobo, zvoke, vonjave in dotik. Občuti tudi mrzlico in potenje, slabost in bruhanje ter zamegljen vid.
“Zmačkanost”: Po napadu migrene se lahko oseba počuti izmučeno. Zmedenost, omotica, šibkost in občutljivost na svetlobo ter zvok so tvari, ki jih lahko doživite tudi naslednji dan.
Če imate katerega od naslednjih znakov in simptomov, ki bi lahko kazali na resnejšo zdravstveno težavo, kot je na primer porušena možganska anevrizma, možganska kap ali meningitis, morate nemudoma obiskati zdravnika ali obiskati ambulanto:
Hud in nenaden glavobol, ki povzroča intenzivne bolečine
Glavobol z vročino nad 38 stopinj, otrdel vrat, duševna zmedenost, dvojni vid, šibkost, otrplost ali težave pri govoru
Glavobol po poškodbi glave, še posebej, če se glavobol poslabša
Kronični glavobol, ki se poslabša po kašlju, fizičnem naporu, napenjanju ali nenadnem gibanju
Prvič izkušate hud glavobol po 50 letu starosti
Diagnoza
Specifičnega testa za diagnozo migrene ni. Za postavitev diagnoze bo zdravnik preučil vaš zdravstveni karton in bo moral določiti vzorec ponavljajočih se glavobolov in z njimi povezanih simptomov.
Video: Glavobol in migrena
Vodenje dnevnika napadov migrene vam zato lahko pomaga pri diagnozi in zdravljenju. V dnevniku migrene je treba navesti datum, čas in aktivnost, ko se je migrena začela, kako dolgo je trajala, simptome, katero koli zdravilo ste vzeli in njegove učinke.
Vaš splošni zdravnik lahko priporoči tudi teste, da izključi druge možne vzroke za vaš glavobol, če je vaše stanje nenavadno, zapleteno ali nenadoma postane hujše.
Če je diagnoza nejasna, vas lahko zdravnik zaradi nadaljnje ocene in zdravljenja napoti k nevrologu (specialistu za možgane in živčni sistem). V primeru, da se pojavljajo simptomi 15 dni na teden, pa trpite za kronično migreno.
