Več kriterijev je potrebno pogledati, kadar ocenjujemo če smo zadovoljnji z inštruktorjem oz. njegovo izvedbo.
Osnovni kriterij so sigurno rezultati. Če teh ni, potem se je treba vprašati, kje je problem. Ali je naš inštruktor res naredil vse, kar je v njegovi moči, ali opravlja svojo nalogo, tako kot bi jo moral. Čisto možno je problem v otroku oz. inštruirancu, ker pač ne sodeluje. Ampak to je tudi problem samega inštruktorja, ki mora opozoriti na to starše, drugače že ne opravlja svojega dela. Spremeniti bi moral taktiko, če ta ki jo ima ni učinkovita, ali pa sam predlagati drugega inštruktorja, če sam ne dosega rezultatov.
Drugi kriterij je seveda cena. Posebej če so inštrukcije dolgoročne je cena eden od faktorjev, ki jih gledamo. Recimo, da ima vaš otrok inštrukcije enkrat tedensko celo šolsko leto. Pa izračunajmo, koliko nas to stane. Če je ura 10 eurov, 2 šolski uri na teden stanejo 20 eurov, ker ima leto približno 45 šolskih tednov, nas inštrukcije stanejo 900 eurov na leto. To je pa že ena cela plača, pa samo za en predmet. Kaj če ima otrok probleme pri večih predmetih? Kaj pa, če je ura 14 eurov, potem imamo 28 eurov na teden in 1260 eurov na leto, torej kar 360 eurov več, to pa je že letni dopust za eno osebo.
Tretji kriterij pa je zadovoljstvo inštruiranca s svojim inštruktorjem. Če niste ali vaš otrok ni zadovoljen z razlago, nimate več kaj razmišljat. Prvo se usedete skupaj z inštruktorjem in razmislite kaj se da narediti. V najslabšem primeru zamenjate inštruktorja.
Zadnji kriterij pa je točnost in odzivnost inštruktorja. Seveda, če inštruktor venomer zamuja na inštrukcije, to ni dober pokazatelj. Slabo je tudi, če inštruktor ne zna pravočasno odreagirati in spremeniti tempa inštrukcij, kadar je to potrebno. Tak inštruktor nima kaj delat v tem poslu.
